"Kolesarski izlet v Kumrovec, 22.05.2010"

Na sobotno jutro se nas je zbralo dvanajst kolesarjev in krenili smo v Kumrovec, kjer je bila vsakoletna prireditev, v spomin na rojstvo "druga Tita", saj smo bili vsi pred leti pionirji. Prireditev je za Kumrovec velik dogodek, saj se letos zbralo okoli 10.000 ljudi.

Bili smo: Primož in Roman Beuc, Dejan Lackovič, Igor Kovačič, Severin Lipovšek, Katja Kustec, Mitja Lackovič, Nika Zupan, Lucija Križnik, jaz, Zoran Dular in Boštjan Pirc.

Pot smo začeli v Brestanici in jo najprej mahnili skozi Anže, ob lepi poti proti Koprivnici. Manj prometa in še lepa pokrajina nas je potegnila v dolino, ob potoku Brestanica. Nadaljevali smo proti Podsredi, kjer smo zavili desno, proti Trebčam. Vsak od nas je najverjetneje najbolj pričakoval, da se vzpenjanje neha in sledil je samo še spust proti Bistrici ob Sotli, od tam pa je bil Kumrovec le še dva kilometra stran.

Križišče za Anže.

Lucija in Nika si ogledujeta okolico.

Razen (tokrat) malce razmočenega makadama, je pot proti Koprivnici čudovita!

Kratek postanek v Koprivnici.

Ker se proti Trebčam cesta dviga z vzponom, smo počakali na ostale zadaj.

Izgleda, da je vsako leto več ljudi na tej prireditvi. Tudi vzporednih dejavnosti je vse več. Štantov z majicami, na katerih je upodobljen Tito, ne manjka na nobenem vogalu. Pa razni ostali spominki tistega časa, ... Tudi gostinci morajo ta dan pošteno nadoknaditi celo leto. Iz vseh koncev je dišalo, se ponujalo in igralo. Zanimivo, ljudi vseh starosti se najde tukaj.

Vstop v center Kumrovca - seveda brez vstopnine ne gre!

Najbolj privrženi...

... so bili rez privrženi.

Ravno ko smo se odpravljali naprej, sem skočil še nekaj metrov stran, da bi posnel govor, kjer so se letos zbrali tudi ne-privrženci Tita. Imeli so plakate in napise, pa tudi policija je budno spremljala njihove govore, ki so bili na las podobni tistim znotraj ograje, le vsebina je bila po moje malce drugačna. Žal sem imel aparat nastavljen na "fotografiranje" in ne na snemanje filma, zato sem nekaj sekund nastavljal aparat. Takrat pa se je naenkrat okoli mene zbralo skupaj 5 policistov in kriminalist. Zelo neprijazno so me opozorili, naj se poberem stran in kdo sem in kaj delam tukaj... Kriminalist je bil še posebej neprijazen. Ko so me pospremeili, so hodili so poleg mene, kot da sem nek terorist. Eden je začel odmikati varnostno ograjo, saj naj bi šel z njimi. Takrat pa mi je tisti kriminalist samo pokazal, naj grem. Čudno. Ali so malo zamenjali čas in se preveč vklopili v vlogo bivše udbe, ali pa jih je motila SLO zastava na prikolici kolesa - ne vem. Takrat sem tudi vedel, zakaj je bilo na tej strani vasi to leto toliko policistov in specialcev - nobeno leto poprej jih ni bilo.

Anti-Titovska propaganda zunaj ograje in poostritve (Napis: "Titovisi zavajajo Kmrovčane").

Nadaljevali smo domov, v Slovenijo, kjer ne bo več občutiti udbovskega vpliva. Krenili smo v sotesko Zelenjak. Tukaj se pod vasjo Kunšperk reka Sotla zareže v 1,5 km dolgo dolomitno prebojno sotesko Zelenjak in s tem prečno prereže skrajni vzhodni del gorskega hrbta Oslice, ki se na Hrvaškem konča v Cesarskem brdu. Pobočja so strma in gozdnata, ponekod tudi skalovita. Sotla je zarezala sotesko čez dvignjeno gubo zdaj že razgaljenih triasnih kamnin, znak, da se je gubanje v posavskem hribovju začelo šele ob koncu terciarja. Je geomorfološka vrednota državnega pomena in jo bomo predlagali za vključitev v meddržavno sodelovanje Slovenija – Hrvaška.

Vstop v sotesko Sotle - Zelenjak.

... in končno smo prispeli na Bizeljsko.

Tudi kolesom smo privoščili malo počitka.

Da pa se dan nebi končal samo na kolesu, nas je Dejan povabil na vikend, kjer smo dan zaključili na pikniku.

na vrh