"Po Polharski poti."

Če nimate kaj početi, se lahko podate na Dolenjsko, kjer je za ogled speljana zanimiva markirana pot, imenovana Polharska pot. Vije se po gozdu v okolici polharskega doma, ki leži v vasi Pogorelec. Do sem je iz Podturna (pri Dolenjskih Toplicah) potrebno zapeljati v smeri Baze 20, nekje na polovici ceste do tja pa se skrene desno in potrebno je le slediti tablam za Pogorelec. Pogorelec je (nekdanja) kočevarska vas, katero so med drugo svetovno vojno, med roško ofenzivo, do tal požgali Italjani. Tukaj najdemo izhodišče.

Polharski dom na Pogorelcu.

Letošnja prva polovica oktobra je še vedno obljubljala lepo vreme in ta dan je bil kot nalašč za slabo uro dolg sprehod po gozdu. Svež zrak in sonce, ki je še vedno imelo nekaj moči, sta skupaj tako izlet naredila še bolj privlačen. Začetek poti je pri tabli, katera se nahaja v bližini ceste, ob velikem boru. To je tudi prva točka; opisuje zgodovino vasi Pogorelec in pa pot na sploh. Takoj v bližini se lahko na drevesih vidijo gnezdilnice, katerih je okoli nastavljenih 60 in so namenjene polhom (slika spodaj levo). Drugače pa polh preživi zimo kak meter pod zemljo in takrat mu telesna temperatura upade le na stopinjo nad lediščem, njegov utrip in telesna temperatura pa sta komaj zaznavna.

Levo: Gnezdilnica in (desno) markacija Polharske poti.

Pot se nadaljuje do druge točke, imenovane Roški gozdovi. Gozdovi tod so jelovo-bukovi, ki tvorijo skupaj s sosednjimi dinarskimi planotami eno največjih goznih območij v Evropi. Bukev je s svojim plodom (žir) za polha zelo pomembna. Kakovost ter količina žira je tisto, kar narekuje številčnost populacije polha. Če je slaba letina žira je posredno slaba številčnost polha.

Na začetku Polharske poti.

Tretja točka Polharske poti je postavljena ob robu udora, ki v premeru meri 150 m in je globok 55 m. To je Podsteniška koliševka. Posebnost tega kotlastega udora je njegova nadmorska višina in globina, zaradi česar se v globel useda hladen zrak in se je zato tam razvil mraziščen smrekov gozd. To je hkrati eno redkih rastišč smreke na Kočevskem in je zato zavarovan kot naravni spomenik.

Nekaj časa je pot speljana po gozdni poti (cesti), naprej od četrte točke pa je speljana po enosledni poti.

Po četrti točki (ob lovski koči) je pot speljana po enosledni stezi , ki nas pripelje do Pete točke, imenovane Luža. Okolica te luže je prava enciklopedija sledi. Ker je vsaka taka luža na krasu zelo cenjen vir, se tukaj najde veliko sledi. Jeleni, divji prašiči, lisice, divje mačke, kune in druge zveri.

Označba pri peti točki - Luža.

Ob toči 6 si lahko ogledamo 118 metrov globoko brezen, imenovano Ahnenloch. To je ena najglobljih in najlepše zasiganih brezen v Kočevkem Rogu. Naprej je potrebno kdaj pa kdaj paziti kam stopimo, saj se pot vije med skalami.

Gobe ob poti.

Točka 7 se nahaja na grebenastem vrhu Spodnje Lašče in je z 703 m n.v. tudi najvišja točka točka poti. Od tukaj žal ni nobenega razgleda, saj je okoli obdana z drevesi. Malce se lahko vidi le vznožje drugega najvišjega hriba tod okoli - Pogorelec.

Pogled na vznožje hriba Pogorelec (815 m n.m.).

Naslednja zanimiva je deveta točka - Polšina. To je vhod v podzemno domovanje polha, saj je v njej stalna temperatura 9 st.celzija in je zato pomembna za polha kot zatočišče in kot prezimovanje.

Da se res nahajamo v gozdu priča ogromno sledi v blatu.

Vsega skupaj je na poti 12 točk in kot zadnja je zanimiv Polharski dom, v katerem se najde zelo bogata zbirka pasti za polhe. Zbirko dopolnjujejo primerki nagačenih polhov in njihovih sorodnikov. Posebej zanimiva sta primerka belega (albin) in črnega polha (melanističen).

na vrh