Pravi "Tele-Zoom"...

Ker sem bil še nekako navdušen nad multi-fukcionalnim Tamronom 28-200 LD IF sem za potrebe slikanja narave kaj kmalu na spletu izsledil Tamronov objektiv malce večjih kapacitet. Najprej mi je v oči stopil zoom, ki je lepo dopolnjeval objektiv 28-200mm. Tako pokrito območje je na filmskem aparatu segalo od 28mm za široki kot in vse do 400mm za oddaljene predmete. Koliko zoom pomeni pri takem objektivu je najlažje nekako tako napisati: vsekakor zelo, zelo uporabno, a hkrati je zelo, zelo vplivalo na kvaliteto slike in same lastnosti objektiva, ki so bolj funkcionalnega pomena. Je pa to resnično "Tele-Zoom" objektiv, v pravem pomenu besede!

"V akciji s tem objektivom." Foto: Zoran Dular, Fujifilm FinePix A101

Hitrost ostrenja je bila prva in najbolj očitna "ahilova peta" tega nadobudnega Tamronovega silaka. Ne vem če sem tole napisal opravičeno, saj je bil za primerjavo takrat zraven samo precej hiter Tamron 28-200 LD IF... a vseeno! Enostavno nikamor se ni hotel premakniti na Nikonu F70, ki niti ni bil tako počasen body. Kar nekajkrat mi je kak galeb dobesedno pobegnil iz kadra, preden je ta objektiv sploh opravil pol poti ostrenja, saj je bil obroč, ki se je obračal relativno velik! Pravzaprav ni bil kriv objektiv, ampak njegova zasnova in Nikonov način samoostrenja - ostrenje na F70 poganja motorček iz bodyja preko kardana. In ker (nimam pojma zakaj ???) je na objektivu pisalo IF - notranje ostrenje, a tega sploh (po moje) ni imel ni bilo čudno, da je moral "ubogi" motorček poganjati zajetne prednje LD (low distorsion) leče (oz. mislim, da sta bili samo dve). Čeprav se je med ostrenjem premikal celoten prednji del objektiva (vključno z sončno zaslonko vred) ne vem, od kod potem "IF". Na vse to je vplivala tudi sama sončna zaslonka - senčilo je bilo linearne oblike, ker se je obračalo zraven. Torej, lahko bi se problem počasnega ostrenja v mali meri rešil tako, da senčila sploh nebi bilo gor. Mogoče bi ga kak močnejši body še nekako "obvladoval".

Glede kvalitete slik niti nimam veliko izkušenj, saj ga nisem toliko uporabljal, kot sem ga imel namen (zato je tudi šel v prodajo). Tistih nekaj fotografij je bilo sicer v redu, a o njegovi ostrini (MTF) ne pišejo preveč dobro. Bi pa vselej pohvalil malenkost, ki je pomenila veliko več, kot pa je bilo na prvi pogled to opaziti. Nastavek za stativ je imel dve luknji in tako je druga ostala kot dodatna luknja za vtič na določenih stativih (tisti stativi, ki imajo navoj in dodaten vtič na glavi) in tako sta bila objektiv in aparat lahko postavljena za pokončni format in zato fiksna - ni bilo obračanja. Mala stvar, velikega pomena!

na vrh