Mini razred digitalnih zrcalcev. Naslednji korak od Nikona D40.

Leta 2006 je Nikon poslal na trg model D40 in to je bil prvi zrcalno refleksni aparat, namenjen povsem vstopnim fotografom v svet SLR fotografije. D40 ni nasledil D50, ampak je šel Nikon še nižje in še ceneje. Res je, da ima veliko skupnega z D50, a treba se je zavedati, da pri tako hitrem razvoju tehnike ne smemo pozabiti, kaj pomeni hierarhija modelov. Tako kot D70 ni nasledil D100 tudi D40 ni model D50. V glavnem: majhen, priročen in kar se da enostaven za uporabo; Nikon D40(X).

Najprej moram zapisati, da je to primer foto aparata, ki vas "bo učil" fotografirati. Zakaj? Pri podjetju so se zelo potrudili in vanj namestili zelo "trotl-ziher" uporabniški vmesnik, ki nenehno nekaj predlaga in kaže napotke. No ja. "Malce moteče", sem si najprej rekel, ko sem prižgal aparat in ob tem pozabil pokrovček na objektivu. Na hrbtnem zaslonu (D40 in D40X imata zaslon samo na hrbtnem delu) je pisalo, da je "premalo svetlobe". "Ja normalno! Saj imam pokrovček na objektivu!!!" To izgleda podobno, kot kakšen tipičen avtomobil, narejen za ameriški trg, ko skoraj za vsako stvar nekaj piska po avtomobilu: odprta vrata, ključ v ključavnici, ... . Ja, D40(X) je nekaj podobnega. A potem sem pogledal na stvar z malce drugačnega kota. Nekomu, ki do danes ni kaj prida fotografiral, bi to znalo priti še kako prav in natanko sem ciljajo proizvajalci z vstopnimi modeli digitalnih kamer. Osebno se mi zdi to bolj odraz marketinga in prodajnih številk, kot pa to, da bi vas Canon, Nikon in drugi želeli naučiti fotografirati. Ampak, v redu... kdaj drugič o tem.

Ohišje aparata je zelo majhno, skoraj mini! Za primer si poglejte, kako izgleda, ko tak aparat privijemo na velik objektiv, ki tehta in stane 3-krat toliko, kot ta aparat sam!:

Nikon D40 na AF-S 80-200/2.8 D ED.

Primerjava velikosti z Nikonom D1.

Takšna velikost oz. bolje rečeno majhnost je lahko še kako priročna! Na potovanju, v hribih, na morju... vsepovsod, kamor ste sedaj nosili s sabo kompaktni aparat. Tudi s kit objektivom AF-S 18-55 DX ni preveč velik in moteč. Je pa res to zelo majhen aparat in meni se zdi skoraj premajhen. Ohišje je plastično in dobro izdelano. Gumbi so tam, kjer je uporabnik svoje znamke navajen. Je pa posebnost to, da na zgornji strani, kjer bi pričakovali LCD zaslon, le-tega ni! Ker je ohišje tako majhno, so se odločili, da uporabnik vse komande pregleduje na glavnem, hrbtnem LCD zaslonu. Prav vse se izvaja tam in prav zanimivo je, kako so se proizvajalci lotili en zaslon uporabiti za več funkcij, čeprav to ni nič novega. Mogoče pa tukaj le pride do težav v prihodnosti. Če aparatu s takšnim načinom preneha delovati glavni LCD, potem ne vem, kdo bo sploh še lahko uporabljal sam aparat, ker bo takrat brez vseh potrebnih informacij! Je pa odzivnost aparata pri pregledovanju posnetih fotografij zelo dobra! Praktično brez čakanja se pregleduje posnete fotografije. Noviteta in prava posebnost ohišja pa je ta, da modela D40 in D40X ne podpirata več navadnih, AF objektivov. Od sedaj naprej bodo kupci teh dveh aparatov lahko samodejno ostrili samo z AF-S ali pa AF-I objektivi. Zakaj? Da bi zmanjšali stroške in težo aparata, so se pri podjetju odločili, da mu odstranijo motorčke, ki poganjajo AF preko kardana. Druga plat pa je skoraj sigurno ta, da bodo novi kupci kupili tudi nove, AF-S objektive - pa smo spet pri marketingu.

Zajem in kvaliteta fotografij

Ko so nadgradili D40 s tem modelom, so verjetno želeli pomisliti na marsikaj, a aparata nimata bistvenih razlik in zato tudi nosita isto oznako (razen X, ki je običajna Nikonova oznaka za nadgrajeni model). Zamenjali so senzor (svetlobnik) in D40X premore kar 10.2 MP. Če vprašate mene, je vse skupaj precej nepotrebno in prav strinjal sem se, ko je prišel na trg D40, ker je imel samo 6.1 MP. Ima pa D40X še eno prednost, ki je omembe vredna. To je ISO100, katerega D40 ni premogel, saj je bila njegova minimalna ISO vrednost "samo" 200. Tukaj se bolj kot v manj potrebnem številu pik razlikujeta modela. Na močnem soncu poleti še kako prav pride manjša ISO vrednost, a je dejansko ta razlika spet bolj majhna, zna biti pa koristna. Preverjanje same kvalitete fotografij in pikolovskega lovljenja razlik seveda nisem izvajal. Je pa iz spodnjih primerov, različnih ISO vrednosti moč razbrati, kako majhne (praktično zanemarljive) razlike so med vrednostmi ISO100 - 1600. Razen na HI-1 mode (ekvivalent ISO3200) se opazi šum, drugje ga skoraj ni! Torej, kje še ostaja bistvo ISO občutljivosti, če pa je razlika tako zanemarljiva? Ne vem...

ISO Test:

ISO100	ISO200
ISO400	ISO800
ISO1600	ISOe3200

Toliko na hitro o Nikonu D40X; kaj več pa tukaj in o D40 tukaj.

na vrh