Naslednji korak od Nikona D1.

V letu 2001 je poslal Canon na trg svojo prvo reportersko digitalko 1D in Nikon se je odzval s kar dvema modeloma: D1H in D1X. To so bili še časi, ko je Nikon obvladoval profesionalni trg digitalnih aparatov. A hkrati so bili ti časi počasi že šteti. D1X je bil po svoje revolucionaren izdelek, ki takrat še ni imel resnega tekmaca. Danes, kar šest let po njegovem prihodu temu normalno ni več tako, a vseeno sem se po veliko primerjavah, testih in izkušnjah odločil za ta nekdanji biser tehnike. D1X je dejansko D1 na steoridih; zamenjali so senzor (svetlobnik), spremenili algoritme merjenja svetlobe, izredno izboljšali vmesnik, samo hitrost procesiranja in še kakšno stvar. Fizično pa je ostalo nespremenjeno. Ohišje (Nikon F100) tako še vedno odlično sede v roko. Uporablja tudi isto družino bliskavic (D-TTL) in pa napajanje (akumulatorji EN-4 in AC adapter EH-4). Tako je velika večina stvari opisanih že tukaj in jih posebej ne bom opisoval.

Najbolj očitna razlika med D1 in D1X je seveda ločljivost. Nikon D1 se ne more pohvaliti z več kot 2.6MP, medtem ko ima Nikon D1X ločljivost 5.3 MP, s posebno programsko opremo pa lahko NEF (RAW) datoteke konvertiramo v JPEG ali TIFF v kar 10.5 MP. Zakaj? Podobno kot to počnejo FujiFilmovi aparati, tudi D1X izrablja t.i. interpolacijo. Če natančno pogledamo senzor Nikona D1X ugotovimo, da ima njegov senzor ločljivost 4024 x 1324 pik, kar seveda pomeni razmerje stranic 6 : 2. Horizontalna ločljivost je dobrih 4000pik, medtem ko je vertikala samo 1300pik. Če zmnožimo to, dobimo ločljivost 10.5MP, a vseeno dobimo direktno iz aparata JPEG datoteko v ločljivosti 3008 x 1960 pik, kar nam da 5.89 MP. Torej je o tisti dejanski ločljivosti tega aparata skoraj težko govoriti, katera je! Po podatkih proizvajalca naj bi bila efektivna ločjivost 5.3 MP, a nikakor si ne morem razložiti, od kod jim ta podatek!!! Da bo vsaj nekaj razumljivega pri temu naj opišem, kako D1X "vidi" oz. naredi fotografijo (slike za prikaz so vzete iz www.dpreview.com):

 

Najprej je primerjava konvencionalnega CCD senzorja Nikona D1 (levo) in senzorja D1X (desno). Vidimo, da ima standardna razporeditev "pike" razporejena enakomerno po površini - "kvadratki" (2000 x 1324). Nikon D1X pa ima namesto "kvadratkov" pokončne "pravokotnike" in zato toliko večjo horizontalno ločljivost (4024) pri enaki vertikalni ločljivosti (1324):

		.
V spodnji primerjavi pa je prikaz, kakšno fotografijo nam v osnovi naredi D1X (desno) in kakšna fotografija potem dejansko nastane (levo). Temu se lahko reče interpolacija, čeprav z razliko od Fujijevih kamer tukaj ne gre za klasično interpolacijo, saj se intrepolira le vertikala:
		.

S takšnim načinom zajemanja fotografije so takrat pri Nikonu rešili problem pre-velike ločljivosti, saj so bili takratni procesorji v kamerah manj zmogljivi kot danes, čeprav je D1X močno hitrejša kamera od D1, kar se tiče procesiranja in samega pregledovanja posnetih fotografij! Če želimo imeti fotografijo v visoki ločljivosti, potem je potrebno to opraviti kar doma, na svojem računalniku. In ker so posamezne "pike" s tem večje (pravokotne), so pri tem aparatu s tem hkrati poskrbeli tudi za večjo dinamiko, kot pa bi to omogočale pol manjše "pike", če bi imel aparat že na začetku efektivno ločljivost 10.5 MP (vertikalno ločljivost 2424 pik)! Verjemem, precej komplicirana zadeva, a moram reči: deluje! "vleči" detajle iz podosvetljenih delov fotografij tega aparata ni težko, saj so le-ti lepo zajeti. Tukaj pa me pripelje k prvi slabosti tega aparata.

Če želimo fotografirati v slabših svetlobnih pogojih, moramo poseči po višjih ISO vrednostih. V mislih imam 1600 ali pa 3200. Prav zaradi zelo dobrega (manjšega) šuma sem se odločil za ta aparat, a kmalu spoznal, da je nastavitev na vrednost HI-1 (ISO1600) in pa HI-2 (ISO3200) prava mora! Zakaj? Pri Nikonu so določili, da sta ti dve vrednosti (kot pri modelih D2X in D2Xs) samo ekvivalent temu in nista kalibrirani. Zaradi tega je potrebno pri Nikonu D1X posebej nastaviti, kadar želimo fotografirati z ISO1600 ali pa ISO3200, saj nam aparat v osnovi ponuja ISO vrednosti samo od 125 do 800. Najprej gremo v Meni "Custom", kjer moramo izbrati opcijo "31 - ISO Boost", šele nato lahko izbiramo med "eno vrednostjo nad ISO800" ali pa "dve vrednosti nad ISO800". Fotografiramo pa lahko v samo eni (HI-1) ali pa drugi (HI-2) nastavitvi, spreminjati tega žal ne moremo - aparat se žal takrat oklepa samo ene izbire! Naslednja težava pa nastopi, ko želimo ISO vrednost nastaviti spet nazaj na normalno ali pa samo izbirati med obema ponujenima "ISO-Boostoma". Ponovno Meni > Custom Menu > 31 - ISO Boost, potem pa šele lahko izbiramo med: OFF / HI-1 / HI-2, saj nas vmesnik avtomatsko vrže v glavni Meni! Nekaj malega tukaj pripomore 4 spominskih datotek (bank), katere se imenujejo Bank A, B, C in D in si lahko shranimo svoje nastavitve, a kaj manj tipkanja in sprehajanja po Meniju tukaj ni! Žal, to je skoraj katastrofalno, če potrebujemo spremeniti ISO nastavitev kolikor toliko hitro in naj bi ta aparat predstavljal nekdanji vodilni model podjetja, ki se že toliko let ukvarja s profesionalno opremo za fotografiranje! "Bljah, Nikon!!!"

Tudi merjenje svetlobe je spremenjeno, čeprav D1X uporablja isti modul, CCD z 1005 pikami. Verjetno so spremenili same algoritme, tako da ima D1X manj (praktično nič) prežganin v primerjavi z D1. Zato pa so fotografije na prvi pogled dostikrat podosvetljene, a dobra dinamika tukaj kmalu pride na pomoč - čeprav šele doma, za računalnikom!

Še bistvena razlika je LCD zaslon. Ta ima 130000 točk in to (le) 10000 več kot predhodnik. Zmožen je narediti 3 posn. na sekundo (kar je zelo povprečno) a moj model premore t.i. "buffer upgrade" (nadgrajen pomnilnik) in zato zmore narediti kar 21 JPEG in 14 NEF datotek v seriji! Drugih bistvenih razlik pa niti ni. Še edina bolj pomembna je ta, da so na vmesnik dali precej več pozornosti, kot pa so to naredili pri D1. Sedaj so vse nastavitve spremenljive preko Menija in ne več preko malega zaslona in surovih številk (seveda razen nastavitve "ISO Boost", ki prej spominja na zelo, zelo zgrešeno). Tudi samo zapisovanje datotek na spominsko kartico je kljub višji ločljivosti hitro in seveda zato tudi sprotno pregledovanje fotografij, kar je bila pri NEF datotekah skoraj muka z modelom D1!

Skratka: aparat, ki še vedno hodi vštric z današnjim časom in še vedno prekaša marsikateri aparat! Nikon D1X...

ISO Test:

ISO125			ISO200
ISO400			ISO800
ISOe1600			ISOe3200
Najbolj očitno je, da aparat obdrži veliko detajlov pri ISOe3200. Fotografija ni obdelana z nobenim programom za odpravljanje šuma in zato je detajlno bogata. Šum je viden, a malce moteč postane šele pri ISOe3200. (oznaka "e" pomeni ekvivalent, saj pri Nikonu pravijo temu ISO Boost in naj nebi bil kalibriran ISO - velja za ISO1600 in ISO3200). Neglede na ISO vrednost pa ohranja barve enakomerne, kar je zelo pomembno.
Primerjava ISO3200 z Nikonom D1 (levo)
Nikon D1 - ISOe3200			Nikon D1X - ISOe3200
Očitna izboljšava je bil prvi pogoj, za nakup Nikona D1X. Bistvena razlika so barve. Levo fotografijo (Nikon D1) dobesedno preplavi magentni odtenek, pri D1X pa barve ostajajo praktično enake skozi vse ISO vrednosti! V tem primeru je to velik razkorak med modeloma!

Primeri:

ZAHOD VELIKA VAS / SUNSET VELIKA VAS
Nikon D1X, AF-S Nikkor 17-35/2.8 D (IF), 1/80s, f8.5 @ 17mm, ISO125
Velika vas, Slovenija, 2008

na vrh