(25.05.2007)

Verjetno ni potrebno razlagati, kateri objektivi to sploh so: Canon ima pri takih objektivih oznako EF-S, Nikon DX, Olympus Digital, Pentax DA, itd. ...

Skratka, to so objektivi, katere so proizvajalci prilagodili "nižjim" fizičnim zahtevam tistih CCD in CMOS tipal, ki po dimenzijah merijo nekje okoli 15 x 24mm (vse je odvisno od proizvajalca! - eni malo manj, drugi malo več). Ta tipala so manjša od klasičnega 135mm kvadratka (bolj znano kot film ali DIA), ki meri 24 x 36mm.

Torej velika večina aparatov danes nosi v sebi tipala velikosti, katera je manjša od konvencionalne velikosti filma. Iz tega sedaj tudi izhaja t.i. "crop" faktor, ki se nekje v večini primerov pojavlja v velikosti 1.5x (razen še Canon 1.3x in 1.6x, Kodak 1.3x ter Olympus (kar) 2.0x). In kaj je "crop" faktor? Najlažje si to predstavljamo s slikovnim primerom. Slika spodaj prikazuje štiri primere: Prvi primer (št. 1) je povsem klasični primer, kako pada svetloba na filmsko podlago. Primer fotografije je bil posnet pri 28mm in sicer na film. Svetloba (krajna) je tako padala na filmsko podlago tako, kakor ji je bilo namenjeno in rezultat je fotografija na desni. Primer 2 (št. 2) bi dal malo drugačen rezultat, saj bi slika (svetloba) imela nekaj padca v prazno, ker bi bilo tipalo v kameri manjše. Slika bi bila tako rekoč "rezana" oz. "cropana". Primer 3 (št. 3) pa je prikaz kako bi fotografija izgledala, če bi na digitalni aparat, ki ima manjše tipalo od filma, privili "digitalni" objektiv. In zakaj 18mm??? To bom razložil kasneje. Bistvo je, da bi fotografija izgledala praktično identično fotografiji, posneti na film z 28mm-skim objektivom. Primer 4 (št. 4) pa prikazuje, kaj bi se zgodilo, če bi digitalni objektiv uporabili na filmskem aparatu. Primer prikazuje prikaz nekega približka temu, čemur rečemo "tunel", saj na fotografiji izgleda, kot da je bila fotografija posneta skozi tunel.

Zakaj nam da 18mm digitalni objektiv na digitalni kameri in pa 28mm filmski objektiv na filmski kameri podoben rezultat? Najprej zakaj beseda "podoben". Rezultat je lahko samo podoben že iz tega stališča, da sama goriščna dolžina ni bila enaka! 18mm in 28mm vsekakor ni enako! Če pa 18mm pomnožimo z razmerjem 1.5, kolikor je tipalo manjše od filma, pa kaj kmalu vidimo, da je 18 x 1.52 = 27.5 (27.36). Torej: 28mm je skoraj enako 27.5mm. Mogoče malo komplicirano, a zavedati se je treba, da je to zelo posplošena trditev in velja samo takrat, ko govorimo nekako o teoriji. Nenazadnje teh 27.5mm niti ne obstaja! Zato pa se je potrebno potruditi in venomer pripisati "ekvavilent 35mm"! Torej: objektiv, ki ima 18mm goriščnice nam bo dal na digitalnem aparatu podoben (ekvavilenten) rezultat kot 28mm objektiv na 35mm format... Če smo natančni, pa beseda ekvavilent spet pomeni nekaj povsem drugega! A nekje je potrebno posplošiti in na enostaven način razložiti vse širši populaciji fotografov. Torej... naj bo tako, pa čeprav (samo) malo narobe...

Krop ("crop") faktor:

Najbrž ga ni fotografa, ki nebi poznal besede "crop" (izrez). Tudi sam sem uporabil ta ukaz v Photoshopu, ko sem izdelal prikaz, kaj naredi filmski objektiv na digitalni kameri. In seveda iz tega smo tudi žargonsko posplošili ta izraz in ga imenujemo kar "crop faktor" oz. "krop faktor" pa naj bo še "faktor izreza", če govorimo danes namesto "CD" " zgoščenka"! Se pravi: tipalo, ki je po večini(!) manjše, pobere ("izreže") iz snopa svetlobe samo sredinski del, če je komu tako lažje. Če bi iz svojega digitalnega aparata vzeli tipalo ven in ga položili na nek filmski negativ ali DIA, bi kmalu ugotovili, da je temu tako. No, bil bi vsekakor drag prikaz, a nadvse učinkovit. Če kdo ne razume, naj preveri ;) . To je prikaz na sliki št. 2, kjer je ta zajeti svetlobni snop črtkano prikazan.

Padec svetlobe na tipalo/film:

Da bi lažje opisal razliko med konvencionalnimi (filmskimi) objektivi in objektivi, prilagojenim manjšim tipalom, si prvo poglejmo padec svetlobe na ravno podlago, skozi lečo:

Slika prikazuje, da svetlobni žarki ne padejo na ravno površino vzporedno. Dejstvo je tudi, da ko gremo bolj proti robu površine, bolj narazen so žarki!

To je fizikalni pojav, zaradi karetega imamo najbolj opazno pri širokokotnih objektivih večinoma popačenje na robu fotografije. To popačenje je težko odpraviti, a se ga da - z dragimi lečami. Primer res hudega objektiva je Nikkor 6mm/2.8, ob katerem aparat izkleda kot igračka oz. vse skupaj tako, kot bi aparat privili na objektiv in ne obratno! Zakaj je temu tako lahko pove samo to. Objektiva se enostavno ni dalo narediti bolj kompaktnega, brez da bi imel objektiv ta padec žarkov na rob manj popačen. Z drugimi besedami: leče so velike in drage!

Kako pa je pri digitalnih objektivih?

Velikost veliko pove!

Ker imamo tipalo manjše od klasičnega filma, so posledično tudi leče manjše in cenejše. Suma-sumarum to pomeni, da bo izdelava objektiva, pri katerem ni važno kaj se bo dogajalo na robu, cenejša! In zakaj so tipala pri veliki večini proizvajacev manjša od klasičnega 35mm filma? S tem so proizvajalci opreme rešili kar dva problema! Enega sem že opisal par vrstic višje, drugi pa je cenejša izdelava samih tipal. Olympus je to težavo rešil na še bolj "škrt" način. Tipala ima 2x manjša in zato pravimo, da imajo Olympus digitalni aparati 2.0x crop. Za lepšo demonstracijo je tale Olmpus Zuiko Digital 7-14/4.0 ED. Samo 7mm ima, pa tako majhne leče! Ali pa Zuiko Digital 90-250/2.8 ED, ki ima konstantno zaslonko f2.8 pri tako velikem razponu gorišnic. Predstavljajte si, kako velik in drag bi bili tisti 7-14mm ali pa slednji 90-250mm, če bi morala "risati" na 35mm tipalo oz. film?!? Verjetno vsaj malo več ;), a ne?

Tako je logično, da se je večina proizvajalcev odločila za velikost tipal okoli 15 x 24mm. Manjše tipalo nam tako prinese dodatek pri tele objektivih, ki s tem postanejo še bolj "tele". Problem pa je pri širokokotnih, ki postanejo s tem manj "široki". Nekje je treba postaviti meje in izgleda, da je zaenkrat 1.5 (1.6) tisto, kar je v povprečju gledano dobro - pa še tipala so cenejša od tistih, večjih. Zato je trg preplavilo veliko število t.i. digitalnih objektivov, ki niso nič kaj bolj digitalni od starih, formata 135mm - le "rišejo" na manjšo površino. Res pa je, da takšen format objektiva "izkorišča" tist najbolj sočen del leč - sredino!

Zgodovina se ponavlja...

Ni pa to vse skupaj nič presenetljivo novega. Včasih se je tudi uporabljal večji format filma, a ga je leta 1934 Leica format po prihodu na trg precej izpodrinil. Ta format je bil bil manjši, tako kot so danes manjša tipala v digitalnih kamerah prav od omenjenega Leica formata, kateremu danes pravimo "klasični". In cenejši in manjši EF-S, DX, DA objektivi imajo danes podobno vlogo izpodrivanja, kot so to imeli "klasični-Leica-formatni" SLR objektivi, ki so po prihodu 135 formata. In v zelo veliki meri so dobesedno izpodrinili večje formate in pocenili izdelavo objektivov. Pa bi kdo rekel, da je digitalni format doprinesel samo večjo kvantiteto? Že fizično gledano se zgodovina ponavlja...

na vrh